
“Eksplozivna resnica o 1. maju: Kako levičarska vlada uničuje delavca, davkoplačevalca in Slovenijo…
Eksplozivna resnica o 1. maju: Kako levičarska vlada uničuje delavca, davkoplačevalca in Slovenijo…
Prvi maj naj bi bil praznik dela – dan, ko se spomnimo zgodovinskega boja za delavske pravice, za dostojno plačilo, varne pogoje in solidarnost. Vendar v sodobni Sloveniji ta simbolni dan vse bolj postaja grenak opomin na razočaranje, ki ga številni delavci občutijo pod trenutno vladajočo politiko. Kljub levičarski retoriki, ki obljublja skrb za malega človeka, realnost kaže povsem drugačno sliko: delavci izgubljajo moč, davkoplačevalci nosijo breme neučinkovite države, Slovenija pa izgublja kompas.
Delavci: izkoriščani pod masko pravičnosti
Levičarska vlada je ob prevzemu oblasti obljubljala boljše pogoje za delavce, višje plače, zaščito pred izkoriščanjem in zmanjšanje prekarnosti. Vendar pa se številke in vsakodnevna realnost ne ujemajo s tem idealizmom. Še vedno je več kot 100.000 delavcev na minimalni plači, mnogi komaj preživijo mesec, cene pa rastejo hitreje kot plače. Sindikati so pogosto tiho – ali celo povezani z oblastjo. Namesto da bi se izboljšalo življenje običajnega delavca, je postalo še težje.
Davkoplačevalci: molzna krava sistema
Povečevanje javne porabe, eksperimentiranje z novimi davki in prerazporejanje sredstev z vedno večjo roko države pomeni eno stvar: običajen državljan plačuje vedno več in dobi vedno manj. Davčni primež se zateguje. Namesto da bi zmanjšali birokracijo in racionalizirali porabo, levičarske vlade širijo državni aparat, ustvarjajo nova ministrstva, povečuje se število uradnikov – a zdravstvo čaka, šolstvo stagnira, infrastruktura razpada. Kdo to plačuje? Vi, jaz, vsi mi – vsak mesec, brez možnosti izbire.
Slovenija: država v razkroju
Pod pretvezo socialne pravičnosti smo priča politični čistki kadrov, obračunavanju z zasebnim sektorjem in poskusom nadzora nad mediji. Namesto svobodnega trga in zdrave konkurence se uveljavlja državni intervencionizem, ki duši podjetništvo in odvrača tuje investicije. Rezultat? Upad zaupanja, beg možganov, stagnacija gospodarstva. Medtem ko se vlada ukvarja s kulturnimi vojnami in ideološkimi prerivanji, se prava moč države – produktivnost, ustvarjalnost in inovativnost – utaplja v birokratskem močvirju.
Zaključek: kdo praznuje prvi maj – in zakaj?
Danes prvi maj praznujejo politiki, ki izkoriščajo delavsko simboliko, da bi prikrili svojo nesposobnost in politične cilje. Delavec, ki zjutraj vstaja ob petih in domov pride utrujen, praznuje le še v spominu na to, kar naj bi ta dan pomenil. Če želimo, da bo prvi maj spet praznik dostojanstva in ponosa, mora Slovenija prebuditi razpravo o odgovorni, učinkoviti in svobodni državi – kjer delo ni le retorična kulisa, temveč vrednota, ki se jo nagrajuje, ne pa obdavčuje in izkorišča.