Tudi Klakočarca je hotela na pogreb, zato je hitela kupit tole toaleto, potem pa ni zneslo, zato je svojo jezo izlila na državni proslavi. V tej nenavadni zgodbi se skriva kritika sodobne družbe, kjer videz in trenutni vtis pogosto presegata iskrenost ali globlja čustva. Klakočarca, ki je sprva želela izkazati spoštovanje s svojo prisotnostjo na pogrebu, je preusmerila pozornost na svojo opravo. Nakup toalete je postal pomembnejši kot sam dogodek, kar razkriva površinskost njenega ravnanja
. Ko ji ni uspelo priti na pogreb, je svojo frustracijo in neizživeto potrebo po pozornosti izrazila na državni proslavi – dogodku, ki z njeno osebno zamero sploh ni bil povezan. S tem se odpre vprašanje, kako pogosto ljudje svoje notranje stiske preusmerjajo v javne izpade, ki nimajo prave zveze s pravim vzrokom. Zgodba s pridihom satire razkriva tudi, kako družbeni dogodki postajajo oder za osebne drame. Klakočarca tako postane simbol posameznika, ki ne zna predelati razočaranja in išče krivdo navzven. S tem pa nehote razkrije več o sebi kot o svetu, ki ga skuša okriviti za svoje nezadovoljstvo. Bi želel tudi interpretacijo v drugačnem slogu?
About The Author
