
Tudi Klakočarca je hotela na pogreb, zato je hitela kupit tole toaleto, potem pa ni zneslo, zato je svojo jezo izlila na državni proslavi. Ta nenavadna veriga dogodkov razkriva tako osebno stisko kot širšo družbeno napetost. Pogreb, verjetno pomembne ali ljubljene osebe, je bil za Klakočarco čustveno pomemben dogodek,
zato je želela biti primerno oblečena – tudi kot oseba na javni funkciji. Nakup “toalete” (verjetno elegantne obleke) je bil nujen, a nekaj je šlo narobe – morda je zmanjkalo časa, morda je dogodek odpadel ali se je zgodilo kaj nepričakovanega. Zaradi tega razočaranja in napetosti se je njena jeza nato prelila v neprimernem trenutku – na državni proslavi. Javna čustvena eksplozija na takem dogodku pritegne pozornost, saj se od javnih osebnosti pričakuje zadržanost in spoštovanje protokola. Ta dogodek tako odpira vprašanja o tem, koliko zasebnega lahko vnašamo v javne trenutke in kako osebne frustracije lahko vplivajo na profesionalno vedenje. Morda pa je šlo tudi za simbolično gesto – upor proti formalizmu, pretvarjanju in praznemu ceremonialu, kjer se prava čustva večkrat skrijejo za lepimi besedami in dragimi oblekami. Klakočarca je s tem nehote sprožila pomembno razpravo.